Transportiranje kanujev
Da bi lahko začeli veslati, potrebujemo vodo. Nekateri imamo srečo, da jo imamo blizu garaže oz.
kleti, kjer skladiščimo opremo, drugi imajo kanu priklenjen na drevo nekje ob reki ali jezeru. Pa tudi
zgoraj našteti bi včasih šli veslat kam drugam. Ker nismo doma v Kanadi, kjer te ne gledajo preveč
čudno, če prideš s kanujem na železniško postajo, ga naložiš na vlak in ga vzameš dol nekje višje ob
reki, bomo večino voženj do reke, če že ne vse, opravili z avtomobilom.
Fotka priklenjen kanu.
Za več kanujev je fajn imeti namensko prikolico, za en čoln zadošča strešni prtljažnik. Najboljši tip
avtomobila je »limuzina« oz. sedan in ne karavan ali enoprostorec, in sicer zato, ker se prtljažnik na
limuzini namesti centralno in čoln na zadnji strani ne visi z avtomobila. Pravila za prevoz tovora
namreč pravijo, da sme tovor viseti z avtomobila spredaj največ 1m, zadaj pa brez posebne oznake
prav tako 1m oz. največ 1,5m z rdeče belo opozorilno tablo, izjemoma lahko podnevi tudi z rdečo
krpo (podrobnosti najdemo v 74. in 75. členu Zakona o pravilih cestnega prometa). Razen tega so
limuzine relativno nizke in je nalaganje in snemanje čolna lažje. Če imate možnost, za boljšo statiko
razmaknite sprednji in zadnji prtljažnik, kolikor se da. Zelo primeren avtomobil je trenutno Megane
Conquest – je limuzinske oblike, a ima podvozje v primerjavi z »navadnim« Meganom za kakih 5 cm
dvignjeno, kar pride zelo prav, ko je dostop do vstopne točke po luknjasti makadamski cesti.

Tudi če bi radi transportirali dva ali tri kanuje naenkrat, gre še vedno brez prikolice. Za to rabiš
prtljažnik s prečkami, ki so dolge za dve širini kanuja. Lahko kupiš posebne prečke, lahko obstoječe
zamenjaš s kovinsko pohištveno cevjo ali celo leseno letvijo. Za najbolj praktično se je izkazalo, da si
omisliš štiri podaljške, ki jih voziš v avtomobilu in montiraš po potrebi. Tukaj je na mestu nekaj
opozoril. Tovor sme biti širok največ toliko, kot je razdalja med koncema stranskih ogledali. Paziti je
treba na največjo dovoljeno težo, ki jo smeš voziti na prtljažniku – pri meni je to 70 kilogramov, kar
ravno še zadošča za dva 25 kilogramska dvoseda in enoseda, ki tehta malo pod 20 kg. In seveda – pri
vstopanju in še posebej pri izstopanju je treba paziti, da z glavo ne udariš v prečke podaljšanega
prtljažnika. Ker res boli, in tudi kri je že pritekla.
Kanu lahko naložita dva, tako da vsak prime svoj konec, ga dvigneta, obrneta z dnom navzgor in ga
čim bolj simetrično položita na prtljažnik. To lahko storiš tudi sam, in sicer na dva načina. Pri
enostavnejšem, a fizično zahtevnejšem dvigneš kanu na rame in ga odložiš na prtljažnik. Pri drugem
načinu položiš kanu zraven avtomobila, tako da je kljun malo naprej od zadnje prečke prtljažnika,
dvigneš kljun, kanu obrneš z dnom navzgor, odložiš kljun na zadnjo prečko, nato dvigneš krmo in

porineš kanu naprej, dokler ne leži simetrično na prtljažniku. Pri tem drugem načinu ob neugodni
kombinaciji geometrij kanuja, avtomobila in prtljažnika žal obstaja nevarnost poškodb na
avtomobilskem laku.
Ko čoln (dva, tri) naložiš, ga je potrebno trdno privezati. Minimum, kar potrebuješ, sta dva
povezovalna trakova oz. gurtni dolžine 3m. Na eni strani ima gurtna zaponko ali napenjalnik (ragljo,
račno). Za krajše vožnje pri majhnih hitrostih so dobre tudi take z zaponko, za na avtocesto pa bolj
zaupam takim z račno. Pritrjevanje izvedeš tako, da stojiš ob prečki na poljubni strani avtomobila,
držiš zaponko/ račno v roki, gurtno vržeš prek kanuja, odložiš sponko na streho, greš okrog, prepelješ
gurtno pod prečko od prtljažnika, vržeš gurtno spet nazaj prek kanuja, jo prepelješ pod prečko še na
začetni strani, jo vpneš v zaponko/račno in zategneš.

Če nimaš gurten, gre tudi z vrvjo – priporočam uporabo vozla »truckers' hitch«. Na vrvi narediš zanko,
ki se ne zategne oziroma jo je lahko razvezati, to zanko pa potem uporabiš kot »škripec«.

Za dodatno varnost je priporočljivo privezati še kljun in krmo čolna. Če na avtomobilu ni primernih
mest za pritrjevanje vrvi, si jih lahko pripraviš sam. Pod pokrovom motorja je zagotovo kak vijak, pod
katerega pritrdiš zanko iz gurtne, ki jo lahko skriješ pod pokrov. Ko jo potrebuješ, jo namestiš tako, da
gleda ven in nanjo pritrdiš vrv, s katero privežeš čoln.

OK, čoln je trdno pritrjen na avtu. Če greš veslat na jezero ali na počasno reko in nameravaš priveslati
nazaj do avtomobila, je to to. Če je v planu enosmeren spust po reki, bo treba poskrbeti še za prevoz
od izstopne do vstopne točke (angleški izraz za tak prevoz je shuttle). To lahko storiš tako, da na
izstopni točki pustiš kolo ali drug avtomobil. Pomembno: pazi, da s seboj v čoln vzameš ključ od
kolesa (če si ga priklenil) oz. avtomobila, sicer se na koncu spusta znajdeš v težavah. Ponekod si lahko
pomagaš z vlakom (pri nas na primer v Zasavju med Zagorjem in Litijo ali v Avstriji ob reki Dravi) ali
avtobusom (npr. Čatež ob Savi – Kostanjevica na Krki). Lahko tudi štopaš (če nisi preveč moker in/ali
blaten, mogoče uspe), pokličeš taxi ali kakega prijatelja, če živi v bližini. Če si tekač, lahko ta del izleta
izkoristiš za trening.

Pri nas lahko običajno parkiraš blizu vode in kanu odneseš do vstopnega mesta. Kanu lahko nosita
dva (na ramenih ali pod pazduho ali tako, da ga držita za nosilne prečke) ali ga nosiš sam s pomočjo
nosilne prečke (yoke = jarem) na ramah. Če je razdalja večja, pride prav voziček, kupljen ali narejen
doma.